Število phishing napadov se je povečalo na 37,3 milijona
Število napadov lažnega predstavljanja na uporabnike interneta po vsem svetu se je v zadnjih 12 mesecih povečalo na 37,3 milijona, v primerjavi z 19,9 milijona leto prej, je pokazala raziskava laboratorija Kaspersky.
Večina napadov z lažnim predstavljanjem je potekalo na vmesnikih e-poštnih storitev, spletnih mest za družabna omrežja, bank, finančnih institucij in spletnih trgovin, je v petek sporočilo podjetje za varnostne rešitve za končne uporabnike.
87 odstotkov napadov je prizadelo tiste, ki so bili prej tarča kibernetskih kriminalcev na Facebooku, Yahoou, Googlu in Amazonu.
Raziskava, izvedena junija 2013, kaže, da so se nekatera neželena e -poštna sporočila začela hitro širiti in spreminjati zaradi novih in raznolikih metod kibernetskih kriminalcev.
Lažni napadi, ki so se začeli v zadnjem letu, so po vsem svetu prizadeli povprečno 102 ljudi na dan, kar je dvakrat več kot leto prej. Napadi z lažnim predstavljanjem so bili najpogosteje izvedeni proti državljanom Rusije, ZDA, Indije, Vietnama in Združenega kraljestva. Število napadov v Vietnamu, ZDA, Indiji in Nemčiji se je v zadnjem letu podvojilo. Večina phishing strežnikov je registriranih v ZDA, Združenem kraljestvu, Nemčiji, Rusiji in Indiji.
Najpogosteje so bile napadene aplikacije Yahooja, Googla, Facebooka in Amazona, ki predstavljajo 30 odstotkov napadov lažnega predstavljanja. V 20 odstotkih primerov so spletna mesta bank in drugih finančnih organizacij kopirali goljufi. Prvih 30 ciljnih spletnih mest vključuje imena, kot so American Express, PayPal, Xbox Live in Twitter.
Dvanajst odstotkov vseh registriranih napadov lažnega predstavljanja je prišlo do žrtev prek neželene pošte, 12 odstotkov pa do povezav prek povezav, brskalnikov ali sistemov za sporočanje (Skype).
Spletni prevaranti najpogosteje ustvarijo popolnoma podobno in priljubljeno, a ponarejeno spletno mesto (sistem e -poštne pošte, vmesnik za internetno bančništvo, družabna omrežja), s katerim lahko žrtve prepričajo, da so na pravi strani. Nič hudega sluteči uporabniki posredujejo svoje osebne podatke in skrivna gesla, ki jih goljufi lahko zlorabijo, da povzročijo dodatno materialno škodo. [MTI]
