Izberite Stran

Šokantni rezultati o nezakoniti uporabi programske opreme

Šokantni rezultati o nezakoniti uporabi programske opreme

Šokantni rezultati o nezakoniti uporabi programske opremeMicrosoft 17. novembra praznuje svetovni dan varstva potrošnikov in že tretje leto zapored opozarja na nevarnosti uporabe nezakonite programske opreme. Raziskave Harrison Group in Lionbridge so se osredotočile na nevarnosti in neučinkovitost, ki lahko nastanejo, če nekdo na svoj računalnik namesti piratsko programsko opremo. Delež nezakonite programske opreme je na Madžarskem še vedno velik, vse več uporabnikov pa priznava prednosti zakonitih virov.

Povzetek skupine Harrison Group kaže, da se je četrtina nezakonitih operacijskih sistemov okužila že med namestitvijo s samodejnim prenosom virusov iz interneta. Četrtina ponarejene programske opreme sploh ni mogla prenesti posodobitev, njihove potrebe po porabi energije pa so se pri izvajanju aplikacij potrojile v primerjavi z njihovo legalno programsko opremo. Pravna programska oprema se je nalagala veliko hitreje, odpiranje in shranjevanje dokumentov pa je trajalo manj časa. Rezultati tako kažejo, da zakonita uporaba programske opreme bistveno izboljša učinkovitost dela z računalnikom.

Testi so tudi pokazali, da so nezakonite različice operacijskega sistema Windows XP in Windows 7 med namestitvijo že prenašale različne viruse na računalnike.

Po študiji 25 uporabnikov, ki jo je opravila Bela knjiga, ki jo je uvrstila skupina Harrison, se 55 odstotkov ljudi zaveda nevarnosti uporabe nezakonite programske opreme, vendar se 10 od 4 programov še vedno nezakonito nameščajo na računalnike. Več informacij o raziskavah skupine Harrison najdete tukaj.

Vendar uporaba nezakonite programske opreme ne ogroža le uporabnikov. Po analizi, ki jo je maja 2011 objavilo raziskovalno podjetje IDC, je na Madžarskem trenutno delež nezakonite programske opreme 41 odstotkov, kar ima tudi zelo resen negativen vpliv na gospodarstvo države. Po raziskavah IDC bi imela, če bi se nezakonita uporaba programske opreme na Madžarskem zmanjšala za 10 odstotnih točk, naslednje pozitivne učinke: ustvarilo bi se skoraj 900 novih delovnih mest, madžarski BDP bi se povečal za več kot 49 milijard forintov, davčni prihodki pa bi se povečali. povečala za skoraj 12 milijard HUF.

»Naš cilj je redno ozaveščati o nevarnostih, ki jih uporabniki skrivajo zaradi uporabe nezakonite programske opreme. Velik pomen pripisujemo ozaveščanju potrošnikov o tveganjih za varnost podatkov, ki jih čakajo, in svetovanju, kako čim bolj učinkovito uporabljati orodja IT. Podjetja imajo tudi resno odgovornost, da tistim, ki jim zaupajo, zagotovijo prave nasvete in čiste izdelke. " - je poudaril dr. Gergely Jinich, Microsoftov vodja varstva intelektualne lastnine.

»Kot MSP v celoti v madžarski lasti, ki deluje v industriji IT, se zavedamo trdega dela pri razvoju programske opreme. Naše storitve temeljijo na lokalnem intelektualnem kapitalu in ustvarjalnosti. Eden od temeljev naše tržnosti in rasti je regulativno okolje. Tako kot pričakujemo, da bo trg v skladu s pravili o zaščiti intelektualne lastnine za izdelke in storitve, ki jih proizvajamo, to počnemo v naši vsakodnevni praksi. Programsko opremo podjetja nabavljamo le zakonito, kar je zelo pomembno, nenazadnje tudi zaradi stabilnosti naših podatkov in poslovanja. Pravkar smo začeli z uvajanjem zavestnega upravljanja programske opreme in verjamemo, da lahko ne le povečamo zanesljivost svojih naprav, ampak je lahko s ponovnim premislekom politike nabave naše delovanje veliko bolj optimalno, «je dejal András Fazekas, direktor trženja RF IT Kft.

Večina ekonomskih uporabnikov se zaveda tudi ekonomskega vpliva ponarejanja programske opreme. Po raziskavi madžarskega prebivalstva, ki jo je letos opravil Nacionalni odbor za boj proti ponarejanju (HENT), se skoraj 60 odstotkov ljudi zaveda, da v proračunu zaradi ponarejanja manjkajo resni prihodki. Skoraj polovica vprašanih meni, da bo ponarejanje povzročilo izgubo delovnih mest. Kljub temu bi 26 odstotkov celotnega prebivalstva iz nedovoljenih virov naložilo film, glasbene vsebine ali programsko opremo iz interneta. 6 odstotkov bi to storilo kadar koli, 20 odstotkov pa bi to lahko storilo. Med mladimi je delež (40 odstotkov), ki ne zavrne prenosa, veliko večji. 34 odstotkov mladih srednjih let, 18 odstotkov starejših ljudi srednjih let in 6 odstotkov starejših ne zavrne nalaganja nezakonitih vsebin.

vir: Microsoft